Napisano že zdavnaj

Napisano v nedeljo

Uf uf uf. Popolnoma nov blog, pa ga že zanemarjam. Ma da ne bo pomote, there was no time. Poleg tega, tudi če bi bil čas, smo trenutno brez interneta. Lame -.-'

V petek...mmm kaj je že bilo v petek? Letanje po City Parku. Šli smo kupit še ene zadeve za šolo (lame) in čevlje zame. Pregrešo dragi bulerčki. Taki, za jeseni, samo na 6 lukenj. Dr. Martens-firma ki mi zaradi svojega zaščitnega znaka-rumenih šivov-ni preveč všeč. Ampak v redu bo. Vsekakor bojo za nosit, glede na to da so bili 85 evrov. POPOLNOMA isti pa v Master of Metal 75 evrov. Ampak je očko rekel, da ne bo rinil še v to trgovinico, ker bi mamico kap zadela. Tako da smo pobrali te za 85 in smo sedaj vsi zadovoljni. Lepi so. Ful lepa barva. Taka črno rjavo rdeča. Šekasta. Jesenska barva. Mogoče čist mal škraltna. Ma lepa skratka.

Anyway...včeraj? Hm, delavna sobota. Pospravljanje. Zabušavanje. Popoldne smo šli k babici. Bratranec pa stric sta mela rojstni dan med drugim.

Danes? Popoldne gremo k drugemu stricu, ki ma tudi rojstni dan.

Đizs, ravno premišljujem, koliko sorodnikov ima v avgustu rojstni dan...Mami, dedi-fotr od mami, stric-brat od mami, bratranec-sin od brata od mami, drugi stric-ta k je njihova soseda učiteljica kemije, drugače brat od fotra, ata-fotr od fotra. Haha zdaj se pa znajdite. 6 bližnjih sorodnikov skratka.

A vam jaz slučajno dolgujem 3 komade dneva? Indeed I do...

Za petek komad Porcupine Tree-Fear of the Blank Planet. Oni so eni taki progresivci. Rockerji, metalci, čorba skratka. Ma jst bi jih označla za en tak psihadeličen rock. Dober band. Najljubši od Mikaela iz Opeth (Vi ste pa že mislili, da bom nehala s tem težit, ane?:D Muahahaha, you were wrong.).

Za soboto Shawn Jackson-Feelin' Jack. RŠ hit od četrtka in petka drugače. In ja, sem impressed. Rap iz osemdesetih. (Ampak kljub vsemu lahko vidite, da se trudim po najboljših močeh-niti ENEGA metal komada vam še nisem dala sem za poslušat. So please...respect.)

Za danes pa...hmhmhmhmhm. Hard one. Omahujem. Pink Floyd-Comfortably numb. Po mojem mnenju njihov najboljši komad. Sploh. Po mnenju bratranca zelo cheesy komad. I wouldn't say so... Njihov najboljši komad skratka, primerja se lahko edino mogoče z Is There Anybody Out There?, toda pravzaprav se ne more, ker Is There Anybody Out There? sploh ne bi uvrstila pod komad, ampak pod eno simpl vendar zelo zelo zelo orgazmično melodijico. Posebnost komada? To da je v vsakem verzu ena beseda na h. Zakaj? Ker komad govori o heroinu, dddd.

Samo še en teden. Čutim potrebo po preklinjanju.

Cultural Muddle.

Napisano v ponedeljek

Glup internet. Ma ne internet, glup T2. Zaradi njih sem prikrajšana za osnovno življenjsko potrebo. Želja po preklinjanju. Že spet:S.

Jesen bi. Tiste lepe trenutke, ko hodiš v kakšnem seštrikanem jesenskem puloverju po parku in pred sabo brcaš listje. In poslušaš kako poka pod tvojimi nogami. In zatem zima. Pa tisto božično vzdušje. Lučke, pa smrekce, pa skomercializirani Božički, pa sneg, ki ga ponavadi ni. Oh ja.

Jaz pač nisem človek za vročino. In prekomerno količino sonca. Mmm, mogoče kvečjemu na morju. Potem naprej pa ne hvala.

Ha najraje bi živela v kakšni zakotni vasici iz scene od Midsomer Murders. To je res najbolj tipična predstava idealnega preživljanja jeseni in zime hehe.

Britanske nadaljevanjke. Kriminalke. Drame. Serije. Zadeve, ki jih delajo Britanci skratka. Po mojem mnenju edina stvar vredna ogleda po televiziji. Resnično, pravzaprav drugih stvari ne gledam. Zakaj? Ne vem, edino njihove stvari imajo point in nek šarm in tisto tipično ''britanstvo'', s slabim vremenom in snobovstvom in tipičnim podeželjem in preteklostjo industrijskih mest in kraljevo družino in ne vem čim še vse. Stvari, ki jih gledaš v filmih in bereš v knjigah. Ma ne znam opisat skratka, dejstvo je da je samo pri njih ta čar.

A je tako, da se ima vsak za nekaj posebnega? Mislim res, čisto vsak. Kljub temu, da ne kažemo te prevzetnosti na zunaj, ker bi drugače izpadli resnični bustardi... Vsak se ima za nekaj posebnega in resnično ne vrjamem, da je na svetu en sam človek, ki se nima. Ki ni ponosen na nekaj na sebi. Ki včasih na skrivaj pomiluje ostale, ker tega nimajo oziroma kakorkoli. Vsi smo taki. Pa čeprav: ali se tega sploh ne zavedamo ali pa to skrivamo in se mogoče tega celo sramujemo? Anyway, vsi smo taki. Se imamo za nekaj posebnega in zanimivega in nepovprečnega. In pomilujemo tiste, ki jih imamo za navadne in nezanimive in povprečne. Ali pa sem taka bitch samo jaz?

Današnji komad dneva...Guns'n'Roses-November Rain

Have fun,

Cultural Muddle.