hey, teacher, live us kids alone!

oh ja. the end je. filing mam pa kokr da to ni res, da so samo počitniške sanje, v katerih se začenja šola. in pol se zbudim ob 11 in mam pozn zajtrk za računalnikom in potem zabušim dan. na vse možne lepe načine. počnem kar hočem. grem kamor hočem. uživam kadarkoli hočem. nobenih foksov, zvezkov, nobene flavte, nobenga guljenja zajebane snovi. samo stvari ki jih rad delaš.
problem je sam to, da niso sanje. ali pač? ne, uščipnila sm se,pa prov svinjsko boli, tko da je resničnost, i suppose.
ful je čudn da sm se ponavadi usen vsaj čist mal veselila šole. letos pa...kr nč. samo doma bi bla. usaj še en mesc da zabušim, al pa kr do smrti nobene šole več. nevem, mogoče zarat tega ker mi je res že dosadna (in se tolažim samo s tem da letos na njej preživljam zadnje leto in da grem potem naprej v življenje). al pa zarat tega, ker nimam pojma kako se bo zgledal učit in preživljat delovne urice en štuk nižje. al pa zarat tega, ker nevem kok bolj naporno bo letos. al pa zarat tega, ker sm trenutno (in z današnjim dnem zadnjič) na neki mrtvi točki, s katere se ne premaknem in s katere se bom premaknila jutri. al pa zarat tega, ker...megleno je vse tok skratka. nevem kako bojo šle zadeve. hoping for the best:).

Cultural Muddle

Pink Folyd-Another Brick In The Wall (mislm da je tale part tega komada kr precej primeren trenutni situaciji)

ta noč je mojaaa

wiwiwiwiwiwi, cel popoldne sm že popolnoma sama samcata doma. kok jst uživam...
pravzaprav zgubljam živce ker je tale računalnik počasen in bi ga najraje f/ruknla čez okno.

ole, dragi moji, pravkar sm dobila igralko! neverjetno...ali pač:D
gremo snemat...sam fak k morm scenarij še neki popravt:S no ok, recimo da začnemo drug tedn v septembru...kuuuuul

en komad od učeri zvečer k je bla noč v sari ljubljani se mi ful poje pa nevem od koga je...ta noč je mojaaa, pol pa nevem kako gre naprej:D

mafne jem...že cel dan lol...mafni so mafini drugače hehe, to si je zmislu ''bodoči mož'' od moje sestrične in botre hkrati...pa on je car ej. a sm vam že kdaj povedala to, da je tale njuna zveza prov spooky? point je u tem, da sm jst ubistvu z obema v sorodu! po fotrovi strani sm v nekem čudnem sorodu z mihatom (to je pač fant od sestrične), ker je on ubistvu tamal bratranc od fotra. pa strani od mat sm pa pač u sorodu s petro, ker je moja sestrična. jan je enkrt reku, da če se bo taka kolobocija še naprej nadaljevala, bo enkrat samga sebe sreču nekje. sam res ej.

dala bi vam dons ta komad...ta noč je moja *pa še neki naprej:D* no ja, če ga najdem vam ga dam.

last day of freedom

zadnji dan svobode se počasi končuje. smejim se zarat tele igrce hhee igrejte, huda je
mene pa zanima katera svinja je pri anketi izbrala odgovor: ne, ni :D. ko najdem tega osebka bo tepen, so watch your back (6)
tele počitnice so ble pravzaprav zame tko mal prelomne...preselila sm se en štuk nižje, kar se mi je na začetku zdel:'šit kok bo zdej vse drgač'. in tut je drgač, ampak pri spremembah je vedno tako, da si rečeš: 'to se pa nikol ne bom mogu navadt', potem pa skoraj pozabiš kako je blo prej. sploh se ne spomnm več kako je blo spat v zgornji sobi...
aja in flavta je back! zdej morm samo še ton nekje poiskat:S. no ampak je že boljše zdle kokr je blo ko sm dons taprvič pihnla vanjo:)
v niet razpoloženju sm. tko mal depresivnem zarat šole, ampak hkrati...ma ne vem, tko nietovskem:D

fak je dobr komad...niet-februarja

halisa

the wolfmen-cecilie


rišem nov projekt in nimam časa za računalnik ej.
šola je v ponedeljek.
save me please:S

filozofske od včeraj

ej ne vem kaj je z mano fak, zadeve napišm že zdavnaj, pa mi jih sploh ne uspe objavit...đizs no:D
skratka tole je blo napisano že včeraj:

dobila sm se z niko dons. in blo je...sproščujoče. ma res, do konca je čudn, kaj jst delam z modelko, ki je ikona vsega kar preziram-kupila si je dva zvezka od rebelde, oblač se k jebačka, ma novo roza puhasto torbico-mislm fak aveš. ej ne znam si odgovorit. uredu punca je. kljub njenim glupim izpadom včasih. in kljub temu, da pada na jebače na motorjih (wtf?). in kljub temu da je učasih rahlo blond:D. totalno iskrena pač. sproščujoče skratka.
in vidla sm nejca. mja, po vsem crapu, ki je bil med letom sm ga zdej v počitnicah prvič vidla. hhe najprej ga sploh nism prepoznala, totalno je bil smešn in čupa mu je še bolj zrasla, tako da je zgledal kokr da mu izpod čelade take ful goste drede visijo:D.
eh ja, kljub temu, da včasih resnično pomilujem obnašanje svojih sošolcev, so še vedno...nevem. part njih sem, kljub vsemu. in lepo jih je/bo vidt po dolgem času.
v takm čudnem razpoloženju sm. delavnem. nostalgičnem. zabušantskem.
tok stvari bi rada napisala, pa nevem kako nej jih. rada bi napisala, kaj se dogaja z mano zdle, pa ne morm. ker se zdle z mano dogaja preteklost. enkrat je manca rekla da ne morš met prihodnosti brez preteklosti. in to resnično drži. ne morš preteklosti odžagat stran in živet od danes na jutri, včeraj pa ne obstaja več. lahko se spremeniš, sam jebiga, še vedno je v preteklosti tvoj stari jaz. kljub temu da si danes drugačen in boš jutri drugačen, si včeraj še vedno isti. lahko ti je zarad preteklosti nerodno, al pa jo hočš pozabt, al pa ti je žal za stvari k so se zgodile. sam je res tko, da jo morš enostavno sprejet. zato ker bo vedno ostala tm. včeraj. ah filozofiram. hope you get the point.

opeth-burden (ne se bat, bolj nedolžnega komada na tem svetu sploh ni)

Napisano že zdavnaj

Napisano v nedeljo

Uf uf uf. Popolnoma nov blog, pa ga že zanemarjam. Ma da ne bo pomote, there was no time. Poleg tega, tudi če bi bil čas, smo trenutno brez interneta. Lame -.-'

V petek...mmm kaj je že bilo v petek? Letanje po City Parku. Šli smo kupit še ene zadeve za šolo (lame) in čevlje zame. Pregrešo dragi bulerčki. Taki, za jeseni, samo na 6 lukenj. Dr. Martens-firma ki mi zaradi svojega zaščitnega znaka-rumenih šivov-ni preveč všeč. Ampak v redu bo. Vsekakor bojo za nosit, glede na to da so bili 85 evrov. POPOLNOMA isti pa v Master of Metal 75 evrov. Ampak je očko rekel, da ne bo rinil še v to trgovinico, ker bi mamico kap zadela. Tako da smo pobrali te za 85 in smo sedaj vsi zadovoljni. Lepi so. Ful lepa barva. Taka črno rjavo rdeča. Šekasta. Jesenska barva. Mogoče čist mal škraltna. Ma lepa skratka.

Anyway...včeraj? Hm, delavna sobota. Pospravljanje. Zabušavanje. Popoldne smo šli k babici. Bratranec pa stric sta mela rojstni dan med drugim.

Danes? Popoldne gremo k drugemu stricu, ki ma tudi rojstni dan.

Đizs, ravno premišljujem, koliko sorodnikov ima v avgustu rojstni dan...Mami, dedi-fotr od mami, stric-brat od mami, bratranec-sin od brata od mami, drugi stric-ta k je njihova soseda učiteljica kemije, drugače brat od fotra, ata-fotr od fotra. Haha zdaj se pa znajdite. 6 bližnjih sorodnikov skratka.

A vam jaz slučajno dolgujem 3 komade dneva? Indeed I do...

Za petek komad Porcupine Tree-Fear of the Blank Planet. Oni so eni taki progresivci. Rockerji, metalci, čorba skratka. Ma jst bi jih označla za en tak psihadeličen rock. Dober band. Najljubši od Mikaela iz Opeth (Vi ste pa že mislili, da bom nehala s tem težit, ane?:D Muahahaha, you were wrong.).

Za soboto Shawn Jackson-Feelin' Jack. RŠ hit od četrtka in petka drugače. In ja, sem impressed. Rap iz osemdesetih. (Ampak kljub vsemu lahko vidite, da se trudim po najboljših močeh-niti ENEGA metal komada vam še nisem dala sem za poslušat. So please...respect.)

Za danes pa...hmhmhmhmhm. Hard one. Omahujem. Pink Floyd-Comfortably numb. Po mojem mnenju njihov najboljši komad. Sploh. Po mnenju bratranca zelo cheesy komad. I wouldn't say so... Njihov najboljši komad skratka, primerja se lahko edino mogoče z Is There Anybody Out There?, toda pravzaprav se ne more, ker Is There Anybody Out There? sploh ne bi uvrstila pod komad, ampak pod eno simpl vendar zelo zelo zelo orgazmično melodijico. Posebnost komada? To da je v vsakem verzu ena beseda na h. Zakaj? Ker komad govori o heroinu, dddd.

Samo še en teden. Čutim potrebo po preklinjanju.

Cultural Muddle.

Napisano v ponedeljek

Glup internet. Ma ne internet, glup T2. Zaradi njih sem prikrajšana za osnovno življenjsko potrebo. Želja po preklinjanju. Že spet:S.

Jesen bi. Tiste lepe trenutke, ko hodiš v kakšnem seštrikanem jesenskem puloverju po parku in pred sabo brcaš listje. In poslušaš kako poka pod tvojimi nogami. In zatem zima. Pa tisto božično vzdušje. Lučke, pa smrekce, pa skomercializirani Božički, pa sneg, ki ga ponavadi ni. Oh ja.

Jaz pač nisem človek za vročino. In prekomerno količino sonca. Mmm, mogoče kvečjemu na morju. Potem naprej pa ne hvala.

Ha najraje bi živela v kakšni zakotni vasici iz scene od Midsomer Murders. To je res najbolj tipična predstava idealnega preživljanja jeseni in zime hehe.

Britanske nadaljevanjke. Kriminalke. Drame. Serije. Zadeve, ki jih delajo Britanci skratka. Po mojem mnenju edina stvar vredna ogleda po televiziji. Resnično, pravzaprav drugih stvari ne gledam. Zakaj? Ne vem, edino njihove stvari imajo point in nek šarm in tisto tipično ''britanstvo'', s slabim vremenom in snobovstvom in tipičnim podeželjem in preteklostjo industrijskih mest in kraljevo družino in ne vem čim še vse. Stvari, ki jih gledaš v filmih in bereš v knjigah. Ma ne znam opisat skratka, dejstvo je da je samo pri njih ta čar.

A je tako, da se ima vsak za nekaj posebnega? Mislim res, čisto vsak. Kljub temu, da ne kažemo te prevzetnosti na zunaj, ker bi drugače izpadli resnični bustardi... Vsak se ima za nekaj posebnega in resnično ne vrjamem, da je na svetu en sam človek, ki se nima. Ki ni ponosen na nekaj na sebi. Ki včasih na skrivaj pomiluje ostale, ker tega nimajo oziroma kakorkoli. Vsi smo taki. Pa čeprav: ali se tega sploh ne zavedamo ali pa to skrivamo in se mogoče tega celo sramujemo? Anyway, vsi smo taki. Se imamo za nekaj posebnega in zanimivega in nepovprečnega. In pomilujemo tiste, ki jih imamo za navadne in nezanimive in povprečne. Ali pa sem taka bitch samo jaz?

Današnji komad dneva...Guns'n'Roses-November Rain

Have fun,

Cultural Muddle.

Aye!

So, my dearest...

Najprej lepe, srednje ali grde stvari?

Grde najprej. Glede flavte sem še v večjem k**** kot država. Zakaj? Nobene vaje. Ton tako zelo zanič, da ga pravzaprav sploh ni. No v redu, no problem, sej mam še en teden časa da zvadim zadeve. K tole pišem me kar zvija v trebuhu. Zakaj? Ker je flavta na kompletnem servisu. Že od ponedeljka. Pride enkrat drug teden. Omg...I really don't wanna think about it.

Ok, preklopimo na lepe. Včeraj sem končala strip, ki sem ga delala točno...21 ur. Mogoče nekoliko več. Točno en teden po približno tri ure na dan skratka. And I can say that I really am pleased with the result. Lepa stvar number two: naučila sem se uporabljat ta kretenski Flash. Najprej sem se seveda dobro uro zajebavala, ker se mi ni zdelo vredno brati navodil. Kar sem potem vseeno storila in po 15 minutah mi je uspelo nardit animacijo kroga haha. Ampak, vaja dela mojstra, na zadnje mi je v slabih 3 minutah uspelo naredit fantka na skejtu:).

Srednje? Filma nam vsekakor ne bo uspelo posnet do konca počitnic. Eno igralko smo short. Se kdo javi? Kdorkoli? Res ej, če je katera slučajno zainteresirana, naj prosimprosimprosimprosim piše. Ker če ne bom prisiljena počakat, da se neka gospodična, ki jo imam v mislih za vlogo vrne z morja in jo potem seznanit z idejo. Problem je v tem, da nimam pojma kdaj se vrne z morja in ne, če bo sprejela vlogo. Tako da...na splošno se lahko primerjam z državo zadnje čase.
Srednja zadeva number two? Risanke vsekakor ne bom naredila med počitnicami. Ker sem se odločila, da bom dala prednost stripom in se z risanko oziroma animacijo začela ukvarjat šele ko bom končala odprte zadeve pri stripih. Nekaj stvari je namreč še v nastanku.

Današnji dan sem ZABUŠILA. In resnično sovražim takšne dneve počitnic. Zakaj? Zato ker kar minejo, ne da bi se kaj zgodilo in se jih že naslednji dan ne spomnim več. Mogoče mi tudi zaradi tega počitnice tako hitro minevajo: ker je edina stvar, ki se je lahko spomnim morje, nekaj dni pri babici in potem doma. Kaj je bilo doma? Računalnik. Risanje. Računalnik. And that's all. No, ni...ah forget it.

Jaz bi debatirala. In to tudi počnem. Samo ne tko...zares. Jaz bi debatirala zares, tako kot tisti model iz Lendave, ki je bil na svetovnem prvestvu v debatiranju v kategoriji držav, ki imajo angleščino za tuj jezik prvi. Ali pa tako kot nek model, ki je zdle ta hip v Srbiji na tekmovanju v debatiranju...Užitek ej, nekomu zabijat reči v glavo. Adrenalin, ko iščeš prave argumente in pokažeš, da imaš prav. Ma, na gimanziji vsekakor. Be ready, I'm coming hehe.

Edini razlog, da se veselim prvega spetembra je ta, da bo to zadnji prvi september na tej gnili šoli. Mah pa sej ni gnila šola, gnil je folk k je v njej. Tista primitivnost...đizs, mogoče tole zveni zelo vzvišeno, ampak filing imam, da smo jaz in še nekaj posameznikov kot...ne vem. Drgaulji v gnoju?:D Ne, tole se sliši čist preveč grdo. Res čist preveč. Ma dobro, predstavo ste dobili, vaša naloga je samo, da jo nekoliko omilite.

Samo nekaj glavnih razlogov, zakaj se je NE veselim (ker če bi želela našteti vse, ne bi končala danes):
1. Vzporedno s šolo bom delala tudi sprejemce za srednjo glasbeno. Kar sicer nima posredne povezave z osnovko, pa vseeno. To pomeni: veliko več vadenja in učenje teorije o kateri resnično nimam pojma (Nah, pa smo že spet tu-zadala sem si, da se bom med počitnicami naučila poslušat akorde. Yeah right. Za klavir sem se usedla samo tolikokrat, da sem se naučila zaigrat Fade To Black. The end.).
2. Francoščina. What the fuck was I thinking?? Vsekakor bom storila vse, kar je v moji moči, da se odjavim. Ker sem šele zdaj dojela, da ne bom sfolgala vsega. Šit no...veste kaj je največji problem? Da sta mi starša že takrat rekla, da naj ne serjem še s tem (well, they most certainly didn't say it in that way), ker bo letos enostavno vsega preveč. Sprejemci, tekmovanja da dobi štipendijo. Š A J Z E.
3. Ker je naša država kot že mnogokrat rečeno v k****, je tam seveda tudi naše šolstvo. Gospod modri Zver se je dokopal do neverjetne domislice, da bi nam kulturnikom ukinil statuse. Najlepša hvala gospod Zver. May I kiss your hand please? It would really mean a lot to me. (Med vrsticami je to pomenilo, naj si obriše rit s temi svojimi bolanimi idejami-mislm res hvala, sedaj mi bo v novem šolskem letu zares lahko, can't wait!)
4. Mmmm..še kaj? Gotovo, pa nimam v glavi trenutno. Še bolje pravzaprav, če ne bi se sekirala še zaradi tega.

Btw, ko smo že pri šoli. Kdor bere tole zadevo in bo letos obiskoval 9.razred OŠ Sostro, mu z veseljem sporočam, da osebno poznam našo bodočo učiteljico kemije, ki bo nadomestila gospo presveto Kardoš. Je namreč soseda mojih bratrancev v Polju (torej, dveh bratrancev, sestrične, strica in tete). Sicer je že dolgo nisem videla, toda v spominu jo imam kot nadvse prijazno gospo. Starši, ki jo poznajo veliko bolje, so z njo v nadvse prijateljskih stikih. Bolje kot njo namreč poznam njeno hčerko, mojo soimenjakinjo Ajdo, s katero sem do pred kratkim preživljala vsak dan 1. maja, ko je pri bratrancih obredni prvomajski piknik.
Pravkar se sprašujem, če je to morda 4. točka mojega prejšnjega spiska...Res super občutek, da si bom lahko pri mojem najbolj osovraženem predmetu delala bruke pred nekom, ki ga osebno poznam. Great. Bomo vidl no, ne smem bit tak pesimist.

Tale objava je cela pesimistična. Bolje da jo zaključim, da se ne bom pripeljala do točke, ko ne bom videla izhoda in si rekla: ''Jaz sem najbolj nesrečen človek na tem svetu, zato bom vzela britvico in furala safr in tako postala skoraj tako kul kot tisto srednje spolno bitje iz Tokio Hotela.''

Greetings,

Cultural Muddle.

P.S.: KOMAD DNEVA no.2 (Glejte to enkratno animacijo...narisal jo je Ciril Horjak oziroma Dr. Horowitz, meni osebno eden najboljših striparjev v Sloveniji...oh car. Drugače pa tudi komad ni slab, besedilo je, če ne opazite, sestavljeno iz samih naslovov knjig.) DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV-KOMU ZVONI

Ma gremo še enkrat

Ja. Nov blog. Popolnoma nepričakovano. Čeprav se je zadeva pri meni kuhala že kar nekaj časa. Ker...ko se v stvareh (v tem primeru zapisih na prejšnjem blogu) sploh ne prepoznaš več, potem vsekakor je čas, da začneš na novo. Tako da tudi jaz začenjam na novo. Ker so se pri meni v zadnjem obdobju zgodile velike spremembe (če ne navzven, pa vsekakor toliko večje navznoter), potem bi bilo lepo te spremembe videti tudi tako...če ne drugače pa na blogu. Tako da pišem sedaj tu.
Cultural Muddle? Ja, to sem jaz. En velik cultural muddle. Za nevedneže (copy paste iz slovarja):

cultural [ka´lč*r*l] adjective (~ly adverb) kulturen; prosveten

muddle1 [m*dl] noun zmešnjava, nered,
zmedenost; to make a ~ of s.th. vse
pokvariti; to get into a ~ zaiti v težave;
to be in ~ biti zmeden

Evo. That is me, še preveč nazorno. V življenju nimam pojma, kaj bi rada počela. Je pa jasno, da bo nekaj v zvezi s kulturo. Kaj? Ne vem. Kaj me sploh veseli? Pa ne vem, saj vsak dan najdem kaj novega. Umetnost? Ja. Risanje? Jaaa. Filmanje? Most certainly. Stripanje? Zelo zelo zelo. Igranje na flavto? Pa mislim da tudi to. Fotografiranje zadnje čase? Vsekakor. Glasba na splošno? Zelo zelo. Filmi na splošno? Tako zelo da se ne da povedat. Umetnost na splošno? What a question. Angleščina? Oh, ja. Knjige? Jaaaaaaaaaaaaaaa. Nekomercialna kultura? Ah prosim no. This is my life. Moje sanje: da nekoč delam nekaj zelo neskomercializiranega v zvezi s kulturo. Iščem rešitev, da bi v to delo vključila vse zadeve ki me veselijo. In se zatakne. Kakšne so sploh variante? Hmm...npr.: lahko se preživljam kot spikerka na Radiu Študent in zraven rišem stripe. Hmm, ja no, za kruh pa mleko bi verjetno ravno bilo. In to je drugi zatik pri tem. No money. Kulturniki živijo od prostovoljnih prispevkov, včasih od sociale, najbolj žalostno je, pa da jih je največ na cesti. In to samo zato, ker danes ljudem ni mar za kulturo in umetnost in stripe in glasbo in vse ostale vrste kulturnega in umetniškega izražanja. Zakaj bi odšli na predstavo v Komuno, ko pa si lahko film preprosto zdownloadamo z interneta? Zakaj bi odšli na otvoritev razstave Kocota, ko pa bo verjetno tako ali tako po televiziji? Zakaj bi kupovali stripe, ko pa so tako kratki in še dragi, če jih lahko vzamemo v knjižnici? Zakaj bi kupili nov cd, če pa si lahko z interneta zdownloadamo celo diskografijo?
In veste kaj je najhuje? Da je v vsem tem tudi neka logika. Ker tudi jaz včasih počnem kaj od naštetega. Ker ljudje tudi če bi hoteli (in nekateri to resnično hočemo, verjemite), nismo zmožni pokupiti vseh novih cdjev, samo zato ker resnični želimo podpreti glasbenike in nismo zmožni kupiti vseh stripov na tem planetu in nismo zmožni iti na vse predstave, ki jih vrtijo v Komuni (kajti Komuna je kljub istim filmom, ki jih vrtijo tudi v zjebanem Koloseju, še vedno velikovelikovelikovelikoveliko manj skomercializirana) in prav tako nismo zmožni iti na vse razstave. Ni denarja. In če ni denarja, potem si v k****. In če si tam notri, potem pač ne moreš kupit vseh teh zadev in podpreti umetnikov, ampak se s slabo vestjo sesedeš pred to čudo tehnologije, računalnik, vklopiš Pirate Bay in klikaš. Kradeš. Kradeš mojstrovino nekega čudovitega umetniškega uma. Toda, ali sploh lahko storiš kaj drugega? Ne. Zakaj? Zato ker je naša država v k****. Ves čas. Še dobro, da sem jaz (mi?) samo občasno.

Enjoy this small amount of holidays that is left.

Yours,

Cultural Muddle.

P.s.:
Vsak dan, samo za vas: KOMAD DNEVA (torej, vsak dan bom za vas izbrala en komad, ki me v tistem dnevu...hmm, ne vem, mogoče najbolj navdihuje-tale komad spodaj je včerajšnji RŠ HIT in me je totalno prevzel...carji študentski)

RATATAT-MIRANDO