:@

na orkestru nismo bli skupi. bogi matej. men se model smil. ampak ne hvala. on je pr men ne ignore do nadaljnega. do večnosti pravzaprav.

zamudila sm trolo. pa u k**** use skup! pičim jst hitr po jana husa, pa čez povšetovo, pa po kosovelovi k se je vlekla k avtocesta, pa pr fakulteti za šport zavijm, pa mem slovana čez parkec in pridm do poljanske. avti furajo gor pa dol k nori. za pešce na semaforju rdeča luč. ni vrjante da pridm čez. ampak kul, sej bus še ni prpelu. pogledam levo-avti. pogledam desno-bus!! pizda. se ustav, avti furajo furajo furajo, se cesta končno mal sprazni, laufam čez, bus odpelje. jebemti no:@:@. in pol sm čakla na naslednjega. pol ure. pol ure ob pol osmih zvečer, mrzlo k na islandiji, tema, sam avti ves čas gor dol gor dol. in fak ej, če bi mi slučajno še baterija od mp3-ja crknla, bi se pomoje začela kr dret tm:@.

razlog dve, da sm slabe volje do konca? jutr:@. adej fak pa ta ekskurzija, vstat bom mogla blazno zgodi (zato grem zdle čimprej spat) in pol pridemo enkrat zvečer. ne bom mela časa vadt, ne bom se mela časa učit, ne bom mogla projektne do konca nardit, nič! problem je, da mamo u četrtek nastop s triom v knjižnci na fužinah. stotič že tm drgač. vadla ne bom nič, vadla nism nič, tko da...smo v enm organu na k.

še neki, zakaj sm slabe volje? spomnla sm se, zakaj je men datum, ko je državni iz logike, tok znan. 18.10. le kaj bi blo tkrt? dunaj, pismo vam:@. a dobr, to pomoje mormo nekak uštimat, sej nas gre na dunaj malo morje, vsaj še kkšn od tistih k so na logiki...sam aveš...pejte nekam:@

tastarih ni doma, ker sta šla na večerjo nekam pod rožnik.

in men gre erka žnidaršič na jetra do konca:@.

noč

CM

what's new today: on skynews.com *hih*

ej pondelki so pa res zajebani. mislm res. pridm domov ob pol štirih al pa še kasnej, na hitr povadm in grem u glasbeno. pridm domov ob pol osmih in sm enostavno tok sfukana, da grem samo še spat. ej res. uničujoča je tale glasbena na trenutke.
drgač sm učeri dobila distorzijo. za nagrado ker sm nardila tok izviren plakat za bralno značko lol:D. ampak idioti ej. zdje mam doma dve distorziji. eno sm dobila tkrt maja v parku zvezda, k smo špilal s kvartetom na sejmu knjigo, eno pa zdej. mislm res prov lame, da maš doma dve isti knjigi. ampak kul, trenutno je povpraševanje za distorzijo itak tok veliko, da jo sam še posojam, ker jo je letos treba za cankarjevo tekmovanje prebrat.
napreeej...aja, na logiki sm bla prva. in grem naprej na državnega. the thing is, letos res ni blo težko. ubistvu je blo prov v izi. sploh se ne spomnm, kdaj je bla nazadnje tko lahka. tko da kul (H). letos sm itak na veh možnih tekmovanjih, da si zrihtam štipendijo. naporno, ampak za keš use:D.
jutr gremo u kobarid. in jst, površna kokr sm pri branju obvestil in navodil in podobnih zadveščin, seveda sploh nism opazila, da na listu piše, da se vrnemo šele ob osmih zvečer! a fak no, zdej ne morm jutr na priprave :@. ma bedno. ob pol osmih zjutri že štartamo, pršli bomo pa vrjetn itak ob pol devetih. pa boš cel dan. za eno jebeno ekskurzijo. arghh:@.
še kej novga? tjaša ma rd v petk. to je to.

zdej pa grem. delat nalogo. pa vadt. pol pa na orkester. upam da bo dons bolš. IN mislm da bo, ker je zala rekla, da je slišala tratarco govort, da bomo mel dons že skupi z mladenom. hoping for the best:).

have a nice day

CM

g'evening

scenarij vsekakor ni tok popoln kokr se mi je zdel učeri:S. ampak ok, mam vsaj plan, da vem, kaj morm nardit, da bo postal bolši. samo izvest morm še to...mah bom že. važn da je plan tuki:)
dons sm spoznala enga gospoda, k je zelo dobr prijatelj od mami. in dejansko sem vsakič kadar spoznam kkšne prijatelje od mami zelo pozitivno presenečena. vsi so tok...nevem. skulirani je dobra beseda ej. mislm usi so taki umetniki oz. kulturniki. skulirani. pametni. carji ej. taki zaresni carji:).
poteeeem....smo šli na pico. in potem k babici. in potem sm se wnb učila in potem sem vadla flavto. in potem sm tuki:).
dons sm tok...nevem. pozitivna? ah, me bo že minil jutr, k bo kemijo sprašvala, jst se pa še nism nč učila:S. ampak ok kul, če bo kriza, se jst lepo fino opravičm in zmažem iz sranja hehe.
IN vsakič po tistem ko špilam kkšno urco ali dve, sm blazno pomirjena. in srečna. tko na tak pomirjen način srečna. pa ne samo po tistem, k neham špilat, ampak tut med tem. današnji repertoar je en ful lepa allegro od godarda, pa nocturne od nevemkoga, pa ples v gorah od nevekoga. ampak ta ples od gorah sem ga v dveh dneh od kar sem ga dobila {hvala manca:)} že tokrat zaigrala, da ga znam že skoraj na pamet. ker enostavno zadnje čase v igranju uživam tok, kokr kadar poslušam muzko tko, po mp3-ju. in ta ples v gorah je tok poln spominov zame. spominja me na tisto leto, k sm šla na tekmovanje. in smo mel vsak tedn nastope, na katerih smo igral prazni dvorani...no ne čist, v njej je bla vedno breda, pa od mance foksa, pa manca, pa aleš, pa jst. aja, pa tista mala punčka. in potem smo igral drug drugem. najprej punčka. pol manca. pol jst. pol aleš. in ta ples v gorah je bil v aleševem programu za tekmovanje. in zato me tok spominja na to leto. k je blo tko...ah ne bom o tem tuki ubistvu.
pravzaprav razmišljam da bi spremenila tale blog v enega tistih, ki je samo za povabljene bralce. ker čisto vsak dan zvem za kakšnega novega, ki ga bere. in sej je to supr po svoje, sam pol sm živčna ker hočm napisat kej res osebnega, pa ne morm, ker nočm, da je to tko v javnosti:S. oziroma da za kakšno stvar zve kdo, za katerega ni treba, da to ve.
še neki o preteklosti. in prejšnjem blogu. tko je zdej to: jst sm začela nov blog pisat predvsem z namenom, da opravim enkrat za vselej z zadevami, ki so se dogajale prej in ob katerih mi je ubistvu...ma nerodno ej. da sm bla taka na trenutke. k sm mela butasta obdobja, ko sem nakladala o 5 m-jih (od katerih sta se dva sicer obdržala, dva sta neslavno propadla-edn se mi je tkrt smilu, enega sem precenjevala, eden m mi pa ni več tok pomembn).
pol je blo obdobje nekega pv-ja. (pa tole zdej govorim o tistih končnih obdobjih prejšnjega bloga) ubistvu je tko, da so ta obdobja zdej šla. že zdavni šla. da ne razmišljam o njih, ker mi niso več pomembna. ker mi ne pomenijo veliko. ker sem jih prerasla ubistvu. ker je to tko, da z vsako izkušnjo, z vsakim obdobjem postaneš zrelejši in živiš za danes in za jutri, za včeraj pa ne več. sicer je včasih res težko pozabit na preteklost, ampak to enostavno mormo nardit, da se kam premaknemo.
evo to je to. če je kdo bral moj prejšnji blog, nej ma v mislih tut tole, kar sm zdle napisala.
ok, zdej pa grem. mogoče še kemijo mal pogledat. al pa kr direktno spat da se mal naspim, ker sem ugotovila, da med vikendom spim občutno MANJ kot med tednom.

have a nice week

CM

oh yeah, oh yeah (H) :D

ura je pol polnoči (again-očitno zadnje čase vedno nabašem na to uro:D) in jst, dragi moji, sem se pravkar vrnila izpod sprošujočega tuša. in scenarij JE NAPISAN (H):D. in jst sm zadovoljna. jst sm več kot zadovoljna. napisala sm ga v slabih treh urah, torej v šestkrat krajšem času kot prejšnjega, je 10x boljši in 4x krajši. in učinkovitejši. sicer mu še manjka ščepec nečesa, ampak to bomo porihtal v no time. plus, napisan je slovnično, lepo prosim. plus, ne rabimo 4 igralcev ampak samo tri. plus, zgodba je popolnoma drugačna. plus, blazno hud zaključek je. ej, jst sm zadovoljna:D. ni sicer the dream of my life, ampak za prvo silo bo dober. več kot dober.
napisala sm esej. napisala sem scenarij. za ozn dobim do 2.10. (ane mojca? ane neža?:D). za nuklearne...bomo že porihtal:D. projektno za mato bom nardila k jih še 10 anketiram. to je to. to je to ej (H).

hahaha nism vam še povedala kere popadke smeha sm mela jst dons lol. skratka, okno v svoji sobi sem dopoldne odprla in ga pozabila zapret hehe. in je blo v moji sobi (ki je nasplošno že tko najhladnejša soba v hiši, ker je najbolj severno) kot v ledenici. in pol sm šla špilat flavto. z rokavicamiD:. in kr naenkrat sm se začela toook režat in se enostavno nism mogla nehat:D. fak ej, naenkrat mi je tok smešn postal da sredi dneva v zaprtem prostoru z rokavicami igram flavto, da sem se zvrnila na pojstlo in se nism mogla nehat režat:D. in pol sm se spomnla, kaj sva enkrat z enim modelom izumla hahah. da nekdo {pač, ta nekdo mogoče bere tale moj blog} v živo zgleda k hobit:D. in pol se SPLOH nism mogla nehat režat:D.
in zdle se režim, ker en model k je očitno mal pijan prbije, da smo mi ljubljančani taki žabarji in pol napiše: 'ajdica skoči na lokvanj' :D

ah ja:D

have a nice night now

with lots of love

CM

helloouu

siddharta-rave najprej, ker se mi ta komad že cel dan tooook poje, da mam filing da je že kr vgrajen v mojo bučo. lahko ga poslušate, medtem k berete tole naprej.

sm dokaj pridna dons. zbujena sm bla že ob pol devetih o.O. in pol sm cel dopoldne pospravljala sobo. lepo v izi. tko k jst to vedno počnem hehe. skratka, zdej je moja soba totalka pospravljena in se kr blešči IN v njej je prijetno toplo ker je oči končno po mojem enournem moledovanju prižgal to glupo toplotno črpalko.
uspel mi je napisat esej za golobko. povsem na novo, ker je blo tist kar sm pisala v četrtek čist preveč zafilozofiran. ubistvu mi še en globok zaključek manjka no. hm. bom pol.
zdle kao scenarij rihtam. povsem sem spremenila potek in problem je u tem, da zdej nimam dobre zgodbe. fak. no dobr, do polnoči mam časa da kej spacam skupi. starih itak ni doma.
in, vam povem, kok sm bla še dons pridna? vadla sm zlo. zlo zlo. pa ne tko zlo, da bi vadla tisto kar bi mogla (torej etide in lestvice in podoben crap) ampak sem zares špilala. dobre zadeve. težke predvsem. sam v užitek pa tak ej...ne vidm se enkrat v prihodnosti v lajfu brez flavte. kaj to pomen? da hočm jit pol čist zares v to? da cel lajf ne delam druzga kot špilam? ej nevem. ves čas pretehtavam, kaj bi nardila sama s sabo. mislm sprejemce grem vsekakor delat. nardila jih tut vrjetn bom. kaj pa pol? gimnazija+srednja glasbena? i'm not sure, težava je v tem, da ne bom zadovoljna sama s sabo, če bom na obeh področjih samo povprečna. ker sm čist prevelika perfekcionistka. ne bom zadovoljna tut ne, če bom na enm področju odlična, na drugm pa samo povprečna. zadovoljna bi bla samo, če bi bla na obeh odlična. to pa ni ravno izvedljivo, is it?:S nevem ej. res nevem. nasveti? prosimprosimprosim

grem pisat scenarij

zaželite mi ogromno količino navdiha, prosim

have a nice evening

CM

blablabla

hmhmhhmhmhmhmmhmhmhm

sej nevem kaj bi napisala sam neki morm. da ne boste prikrajšani slučajno:D.

ura je...pol polnoči. in jst sm do zdle rezala partituro not ene fantazije dolge 14 strani. ki sm jo zdej z rezanjem skrajšala na 5 strani, ker sem pač zabrisala ven vrstice za klavir. IN petek, dan zabave in prostega časa preživljam tko, da delam stvari, k jih nism mela časa nardit med tednom. napisat morm še esej za golobko pa scenarij za tomčevko pa projektno za mato. to v tem vikendu. mislm bi blo supr če bi mi uspel. pa mi ne bo:S. ali pač? ne, ne bo. jebi ga.

hm. ne morm se odločt a sm zadovoljna s svojim soplesalcem al ne. maja, bo že dobr. vsekakor sem na velik velik velik velik velik boljšem kot mojca:D. i'm sooooo mean muahahahaha:D:D(6).

logiko smo pisal dons. in šlo je...ma kul je šlo ej.

in zabušil smo dons dan v šoli. pr zgodli smo začel gledat en film o soški fronti pa mela je eno blazno dolgo razlago. pr fizi smo neki mal delal in bli pol na kompih. pol je bla malca {najpomembnejši del dneva:D}. pol...je bla slova. o, to je blo hudo! gledal smo dve posneti kaseti, in sicer pust leta 1997 in 1999 na naši šoli. in blo je toook dobr vidt npr. lebanko kako neki recitira, ker je bla leta 1997 ravno v osmem razredu. zdej nas pa slovo uči aveš:D. pa kardoška kakšna je bla takrt...šit ej:D. hudo skratka. pol je bla mata. krneki. pol...je bil likič. dokončala piktogram in {dOOOOh} dobila 5. in modelka je taka čudakinja, totalno je zmedena ves čas, sploh neve kaj bi sama s sabo:D. na začetku ure je rekla da mam lepo frizuro pa take:D
tak lep šolski dan skratka.

zdej pa grem

mogoče spat. al pa brat. al pa gledat film. al pa...nevem. kar me bo prjel.

have a nice day

aja sej dneva ni več

have a nice night then

CM

o.O :@

omg. OMG! tale orkester je bil najbolj bedn EVER. zakaj? zato ker je pršlo polno novga folka. ki ne zna igrat. zakaj še? zato ker mamo zdej flavte posebi vaje z gospo presveto tratarjevo. zakaj še? zato ker smo špilal celo uro tri različne notice in jst sm dobila kurjo polt, ker je blo tok fouš in tok zanč. če ne verjamete, uprašte manco.
sploh nevem če bi hodila, dokler ne začnemo zares skupi vadt. ker je blo toooook zloooo brezveze. zapravljanje časa. najrajš bi ustala s stola tm, pa se zadrla: 'pa dej fak, dej zašpilite že to bogo zjebano frazo!' pismo! sm jezna k ps ej :@ u rit pa tak orkester, zakaj ne mormo bit lepo tisti stari k smo bli prej, še naprej in se mamo supr in uživamo in umiramo od smeha. dons: ni blo nobenih takih smehov k bi mogl bit. adej jebeš.
še en razlog da sm slabe volje? moja mamica. je tako zelo skrbna. da pošilja mejle košniku pa ravnateljici! pa fak no, to ne morš vrjet kere glupe majo tastari:S. samo da si grenijo lajfe pa so srečni:S.
đizs
poskušam napisat esej za golobko: jaz v svetu ki se spreminja. krneki.

ej res sm slabe volje

CM

ajdaaaa! kaj? NČ :D

omg. OMG! tale športni dan je bil najboljši EVER. ej res. zakaj? ker ga sploh ni blo muahahahaha. zakaj? ker je začel padat dež k svinja. zakaj? ja zato ker so bli oblaki polni vode ane:D.
ja no. odpadl je vse skupi. in pol smo mel cel dan ubistvu prost. in blo je tooooook zlo dolgčas ubistvu. vsi smo hodil naokrog, se leno pogovarjal, šli kamor smo hotl, v vsaki učilnici se je predvajal drug film, tko da je vse spominjal na en kolosej in to je blo to. pol smo mel kao en wnb športni dan tako, da so fantje med razredi špilal košarko, punce pa odbojko. al pa tut ne pač. kdor je hotu je kej delu, kdor pa ne, pa pač ni. oziroma sm! delala namreč. sm obračala strani pr točkah za odbojko heh. al pa tut ne, bl sm mojci pomagala pr tem neverjetno težkem opravilu. krneki pač. zabušil smo dan.
učeri na pripravah je blo...nevem kako bi rekla. luštno?:D uredu je tale gospod, punčke smo pa itak uredu že tko in tko. ubistvu sm bla jst pa še dve modelki. ena k je tut v devetem razredu in ena k gre zdej v drugi letnik FAKULTETE ZA KEMIJO o.O.
no skratka, taka zelo generacijsko razgibana skupinica.
kaj je še kej novga....hm
ahaa, šolski ples je prestavljen AGAIN. zdej je 10.10. mogoče. verjetno. and like i said: sej ne bi šla, ampak ker gre keš ravno za ns, pol si mormo čimbolj pomagat. menda.?

takole dragi moji. zdej pa grem izkoristt to, da nimamo naloge. that means, da grem nardit vse tisto, česar še nism pa morm. jebeni projekti pa esej pa scenarij pa projektna pa učit se pa vadt flavto pa blablabla. pa pol u glasbeno pa pol na orkester. pa pol smehi. oh ja. čist razgiban lajf.

have a nice day

CM

ej ajda! kaj? nč:D

a vm jst neki povem? zdle sploh nimam časa bit za računalnikom, pa usen sm. odvisnica lena, to sm:D.
anywaaaaay
kaj sm že hotla napisat? aja, da se dons začnejo priprave na srednjo glasbeno. oh ja, to bo še zabavno. jutr pa orkester. uauuu, to bo še zabavnoooo:D. fak, če ne bom mogla dihat, pol je tvoja naloga manca, da:
1. mene odpelješ ven
ali
2. odpelješ ven mihata in vehota če se slučajno prikažeta

rajš dvojka. pa za vedno, če bi se dal:D.

jutr je še neki...kaj že

hm
hm
aja športni dan mamo jutr. kodeljevo. tradicija: bedna, dolgočasna, nepotrebna, bi jst rekla.
in dons smo prešprical športno in pol kemije. muahahhaa, kreteni sploh nevejo kero uslugo nam delajo s to šolsko skupnostjo.
in drug tedn gremo u kobarid. and guess what? slap boka gremo tut pogledat. hm. rahlo me je stisnl k sm brala list s prijavnico, ja:S.

in naša šola je postala blazno dejavna očitno. al whatever. na dunaj gremo sredi oktobra. pa pol maja v pariz. no ja, tale pariz je zame še MOGOČE. ampak ta mogoče je tko 98%. tko da...kul

ej, nč ne rišem. od počitnic še nism zares risala. likič je pr ns itak tok glup, da vedno rišemo ene fuknjene piktograme, nobenga tapravga risanja, samo preseravanje. ampak bi tok zlo rada dokončala še tiste zadeve, pa enostavno nimam časa:S. lame.

in zdle? se mi mudi. ful se mi mudi. pa kr pišm. šit no, morm it čist res.

have a nice day

CM

nimam časaaaaaaaa

nima časa čist nč, dela mam tok da se vn ne vidm, laufam iz šole delat nalogo pa se učit pa laufam u glasbeno pa laufam iz glasbene pa laufam direktno u pojstlo ker sem preveč zmatrana da bi še kej druzga nardila. šit ej. pa šele september je.

tko da laufam zdle od računalnika delat naprej.

jebat ga.

aja in mojca, jst bom tist da imaš fetiš na kri iz nosu sredi zime, kr spustila:D
nevem namreč kako nej to vključem v tekst tko, da bo še v meji dobrega okusa za tomčevko heh

greetings my friends

kok jst obužujem tak čas v letu...želim si samo, da bi mela več časa za kkšn lep sprehod al pa knjigo več...tko pa...šola glasbena, šola glasbena, šola glasbena...to mi pobere ves čas in energijo, tko da sem prisiljena zožat ostale dejavnosti na minimalen možen čas.

nalogo morm nardit še dons. fiza mata slova. željkica je prasica. res.

vadt morm. zdej mam pol ure flavte na tedn več, ker je naš minister tak srček. ah, kar topim se. med vrsticami je to seveda pomenilo: idiot prkurjen. že eno leto je blo zadost teh brezplačnih ur, s katerimi nam je prav gotovo polepšal življenje...yeah right, pa taka nagrada za ves trud vložen v tekmovanje. namest da bi mi dal pol ure na tedn manj, čudak.

pa učit se morm. začet. enkrat. čimprej. vsaj gefo pa fizo pa zgodlo. hm.

jutr? poroka. ojoj. zvija me. čist mal. *vdih izdih* sej ne more bit tok hudo *vdih izdih* hudo more bit bolj sandri pa juretu *vdih izdih* sej bom prežvela *vdih izdih* ne pa ne bom *vdih izdih* sej bo hitr konc *vdih izdih* ja samo celo noč bom visela tm *vdih izdih* sej bo kul, sej bo kul *vdih izdih*. ane? ne hh

toooooook lepe komade pr kvartetu igramo. irske. pa take lepe naslove majo, pa tok lepa melodija, pa čist so primerni letnemu času (jeseni sm itak vedno čist na riverdance pa the dubliners nora), pa tok...oh, najlepša stvar kadarkoli igrana pr kvartetu skratka. sam je kr zajebana. ma, sej zato je pa še večji užitek pol igrat.

hm. neki bi vam dala za poslušat, gledat, kokrkoli. štiri komade pravzaprav. taki k so jeseni poleg toplega puloverja obvezna oprema.

riverdance-riverdance {keep your eyes open} enkrat bi jih rada gledala u živo...kok so dobri ej...s tole predstavo na evroviziji leta 1994 so zasloveli in od takrat se glavni kar naprej menjavajo, ampak jean butler ga men osebno še vedno owna


siddharta-tria na maratonu k je bil že skor pred enim letom, pa mam filing kokr da je bil prejšnji mesec, je blo FENOMENALNO. tista povezanost nora, k usi muvamo v istm ritmu, k vsi delimo isti trenutek drug z drugim, tista nabitost z energijo...amazing. tria ftw!


the dubliners-i wish i had someone to love me
hm, kaj nej rečm. to, da mi je žal da nisem šla u pondelk na koncert. pa da ne bom šla na tega, k je zdej ta pondelk. lep komad pač. žalostn. irski. lep. pa na začetku je še neka predstavitev, komad se zares začne pri 1:55.


tchaikovsky-the nutcracker
še mal klasike. ta komad je dobr. v poplavi muzke danes, je resnično težko najdt kvaliteto, ampak dejstvo je, da se na stare dobre klasične mojstre vedno lahko zaneseš. pa ne maram poslovenjenih izrazov. mislm, čajkovski, wtf? še mal glejte...i like ballet and the nutcracker is really amazing...o happy day, ko sem prvič videla ta lep balet v živo. hm, nažalost zaenkrat tudi zadnjič, po tistem ga pri nas še niso izvajali.


have a nice day

ajda a.k.a. dg a.k.a. cultural muddle

nimam se časa zajebavat s sodelovanjem v prezplodnih debatah. mislm da sem tole zdle povedala stotič.

jesen je čas nostalgije. siddharte. folk komadov. ballykissangel. irske in škotske glasbe. riverdance. klasike. terra folka. baletnih copatkov heh. to so pač stvari k nujno pod nujno pašejo v jesen. in brez katerih jesen ni taprava.

zdej pa šibam u glasbeno.

vera

ja, še jst bom pisala o veri. tema ki je trenutno na vsaj dveh blogih, ki ju berem, zelo aktualna in pravzaprav sod smodnika, ki ga je že ene parkrat razneslo.
najprj to: zelo je nezrelo in nespametno, da nekdo govori o veri, čeprav v resnici ne ve, za kaj gre. skratka da nekdo piše stvari, o katerih nima pojma in katerih osnovni pojmi v osebkovi glavi niso razčiščeni. pa ne samo, da to izpade nezrelo iz našega vidika, pravzaprav je nezrelo tudi iz stališča tistega, ki se je dobesedno zasral, da se je vmešal v stvar čez mejo, ki mu je še domača.
druga stvar je to, da je pravzaprav žalostno prepričevat nekoga o nasprotnem, če pa le ta oseba svojega mnenja pravzaprav nima in se ne zagovarja z osebnimi stališči, ampak z nepremišljenim nasprotovanjem vsaki napisani stvari, ne glede na to, ali ima stvar v sebi vsaj zrno resnice ali ne. zakaj? ker take debate brez stališč sploh niso prave debate, ampak je to že kreganje. v katerem se v nedogled ponavlja vzorec: jst neki rečem, drugi na vsak način to zanika in te užali. jst neki rečem, drugi na vsak način to zanika in te užali. jst neki rečem, drugi na vsak način to zanika in te užali. in tako naprej v nedogled.
ok, gremo zdej zares, tole seveda še ni bilo govora o veri, ampak sem samo izrazila svoje mnenje o pointless prepiranju na mančinem blogu. ko se zaradi primitivizma enostavno umakneš.
ja, vera. religije, ljudje. na svetu je 6 miljard ljudi. čisto vsak od njih je prepričan v svoje. nekateri verjamejo v Boga, drugi v Budo, pa v Alaha, Krišno, Nanaka, Višno, Amar Dasa, mati naravo, moč vode, vase, v prijatelje, v karkoli skratka. jst si zdle ta hip lahko zamislim, da bom od sedaj verjela v vsemogočno moč Božičkovih jelenčkov in bo to moja stvar. naloga vseh ostalih ljudi na tem svetu pa je, da to spoštujejo. kajti čisto vsak človek na zemlji ima pravico, da verjame in časti in zaupa komurkoli hoče. in resnično je grdo, kadar nekdo užali vero nekoga drugega ali pa ga prepričuje v nasprotno. tko to enostavno ne gre. če verjameš v nekaj, je naloga drugih, da to nekaj spoštujejo. če nekdo drug verjame v kaj drugega, je tvoja naloga, da ti spoštuješ to.
verovanje je vsaj glede teh stališč precej občutljiva tema, ker so ljudje narejeni tako, da zagovarjajo svoje stališče, kar je seveda povsem normalno, dokler je to stališče resnično ustaljeno in ni samo ugovarjanje in blejanje v tri dni in dokler ni žaljivo. je pa seveda ta črta oziroma meja precej tanka.
anyway, gremo naprej. osebno verjamem v Boga, vendar pa je ta moja vera taka, kot sem si pač sama priredila meje, ki jih drugače v temeljih postavlja. meje, do katerih zadevam verjamem in od katerih naprej verjamem lastnim načelom. Bog je zame nekdo, ki je nad nami, nekdo ki ima moč, nekdo, ki mi pomaga kadar ga prosim, nekdo ki mi je prijatelj in predvsem nekdo, na katerega se lahko zanesem. razmišljanje, da se na Boga obračamo z oče našom in da v cerkvi klečimo in plačujemo odpustke je milo rečeno primitvno, konservativno in predvsem nepoučeno. moj Bog je tak, kakeršen je. tak, kot sem si ga zamislila v glavi. in kljub temu, da hodim v cerkev, to še ne pomeni da verjamem vsemu. kajti cerkev kot neko versko družino in kraj, kamor se lahko zatečem po pomoč, vsekakor podpiram, glede nekaterih predsodkov in načel organizirane religije, torej organizacije imenovane Cerkev, pa sem že bolj skeptična. pa vendar...ne gre za to. verjamem pač stvarem, ki se mi zdijo verjetne in ki jih jaz skupaj s svojimi načeli vred sprejemam, ko pa pride do ostalih stvari, se ustavim in preprosto sledim svojim načelom. to je to. kar hočem povedati je to, da ne verjamem ravno v Boga in stvari, v kakršne resnično verjamejo tisti, ki so Bogu zares predani (torej duhovniki, nune, kakršnikoli verski fanatiki), ampak verjamem v boga, kot sem si ga zamislila sama. in ta moj Bog vsekakor ne vključuje nekaterih zadev. poenostavljeno bi lahko rekla, da sem glede nekaterih krščanskih naukov preprosto ateistka, pa vendar (da ne bo pomote) verjamem v nekoga nad nami in to je v mojem primeru Bog. za nepoučene: obstaja tudi ateizem znotraj religije-npr. pri budizmu.
next: nekateri govorijo, da si v težavah pomagajo sami, da verjamejo vase, da zaupajo samo sebi in nikomur drugemu. v razočaranju se seveda ne moreš pobrat na nikakeršen drug način kot tako, da verjameš vase in si močen. razlika, če verjameš v Boga, je le ta, da verjameš, da je nad tabo nekdo, ki ti je dal to moč, da si močen. moč, ki izhaja iz tebe, pa vendar je od nekoga drugega. zveni zelo verno in nepoučeni bodo seveda že spet vzeli to kot norost in čaščenje nečesa, čigar obstoja se sploh ne da dokazati.
pa da razložim na simpl način: če maš Boga, maš preprosto nekoga, ki ti pomaga ko si v sranju. sedaj pride opozicija: 'pokaži, kako ti je pomagal' in jst kot koalicija lahko rečm samo to: ne morm pokazat, ne morm povedat, ne znam razložit. si v sranju in prosiš Boga za pomoč. upaš, da ti bo pomagal. in stvari postanejo uredu, štekaš? i suppose not. kdor verjame v Boga vsaj malo, potem ve. kdor ne verjame in noče verjet in ne poskuša niti razumet, potem pač ne bo štekal. ali pač...mogoče enkrat, ko se zgodi neki res hudga in ti ne bo ostal nihče drug kot Bog. ker boš sam in ti NE BO uspel najdt tiste moči in samozavesti, da se pobereš. mogoče takrat.

v življenju se ti je vrjetn zgodil že tok groznih reči...kdo od bližnjih ti je umrl, izgubil si prijatelja (pa ni nujno da fizično), nekdo te je izdal, razočaral, te pustil na cedilu, zapustil, prizadel, te dobesedno uničil. ampak si prišel čez vse to. ker resničnih grozot mi, otroci evrope in računalnikov, sploh še nismo občutili. so našo šolo na prvi september zbombandirali teroristi in nas potem, ko smo poskušali zbežati iz stavbe s skokom skozi okno, ustrelili? smo pili lasten urin, zato da bi preživeli, pa potem vseeno nismo? (to se je dogajalo pred 3 leti v nekem ruskem mestu)
odgovor: ne. nismo pri 13 gledali, kako Nemci pred našimi očmi posilijo mamo in mlajšo sestro, nismo gledali, kako enega za drugim pred steno postavijo vse naše brate in očeta in jih po vrstnem redu postrelijo. ne. nismo doživeli tega in upajmo da tudi nikoli ne bomo. nič nam ni. pišemo bloge in se kregamo po msnju. kujamo se, kadar nam starši ne pustijo ven. se skregamo, kdo bo pospravil iz pomivalnega stroja.

z nekega samosvojega stališča je to skoraj še večja tragedija kot vse ostale grozote, ki so jih doživljali naši predniki in ki jih še danes doživljajo v nekaterih državah.

pa se sploh ne zavedamo, kaj vse imamo...kaj hočem povedati? imamo vse. vse kar si lahko poželimo. kaj je mel ubog 13-letni poba, ko so mu postrelili vse bližnje? nič. razen Boga. gotovo je molil. GOTOVO. in verjel, goreče verjel v Boga.

kako bi vendar drugače preživel?




morda lahko vsaj zdaj nekoliko bolj razumete.

peter zajec, franček in harold s svojo vijolično voščenko :)

Sm še doma dons. Jutr pa ne več vrjetno. Kok je men lepoooooo...men so všeč dnevi kakršen je biu tale vikend, tko jesenski in mrzli in neosebni so. In potem si oblečen v take hude hlače kokr jih mam jst zdle gor (joj kok so hude, take z naramnicami, kokr so jih včasih nosečnice nosile <3:D) in pijem čaj in obujam spomine in sm vsa nostalgična...včeraj sem zavita v kovtr preživela jutro med gledanjem risank. Tistih tapravih jutranjih nedeljskih risank. Ki smo jih včasih vedno gledal. In bla seveda vsa nostalgična. Gledala sem petra zajca, meni vedno najljubšo risanko...tko nedolžno, lepo, s tistim čudovitim komadom na koncu, s prelepimi liki. Risanka, ki je kvalitetna. Včasih so pr ns delal kvalitetne risanke: gradišnik je bil zravn, besedilo za komad na koncu je napisal dekleva, zadevo je odpela regina. Ne pa zdej, sami svetleči skomercializirani roboti pa govoreče paprike pa nodiji. Čeprov morm priznat, da je nodi dobra risanka:D. Anyway, ne bom se zdej ob to zaletavala. Gledala sem harolda in vijolično voščenko. Ah, ta harold:D. Vedno mi je bil tok luštkan, s tisto malo ritko v modrem bodiju pa voščenko k jo vleče za sabo:D. Vedno mi je bil pa najboljši konec, ko se harold vrne nazaj v posteljo, objame kužata, pripovedovalka pa vedno reče: 'njegova vijolična voščenka pa je padala na tla'. Iiiiiiii:). In potem sem gledala še frančka. Pri frančku mi je bil pa vedno blazno tisti njihov učitelj čuk ušeč:D. Tak šarmanten, moder gospod:D. Vedno me je na bobovnika spominjal. Pa sej bobovnik je car:D. In šarmanten hehhe:D. Oh ja. Lepo je blo učasih. K smo se ob vikendih navsezgodaj zbudil in laufal gledat risanke. Se med gledanjem petra zajca in ostalih zadevščin stiskal h bratcu (ki je mel oblečeno indentično bratrančevo pižamo z dalmatinci kot jaz) pod dekico na kavču. Čeprov tole s pižamo in dalmatinci ni čist res. Tako pižamo mam jst še zdej:D. Pa eno s slončki dumboti:D. Sam pššššt:D. Eh ja. Nostalgija je res velika. Pa pol k smo bli vseeno že mal večji da nismo več navsezgodaj gledal risank, smo jih pa potem, k smo pršli iz šole, se naučil napisat npr. črko f in gledal na cartoon network scooby doo-ja. Al pa dexterja. Al pa powerpuff girls. Sam scooby doo je bil vedno najboljši men, čeprov je blo jana vedno strah:D. Oh ja. Vzdihujem za temi časi. K je blo vse še tok preprosto in nč nas ni skrbel, z ničemer se nismo obremenjevali, globalno segrevanje ozračja in topla greda za nas niso obstajali, vse je blo tok preprosto. Tok zlo samoumevno je blo, da smo vsako leto enkrat pred novim letom skupi gledal snežno kraljico posneto na čist zjebani kaseti, pa je bla vseen dobra. Ni več tega. Na žalost. Zdej smo že VELIKI. K smo gledal risanke smo si želel, da bi bli veliki. Zdej pa...ne bi bli več raje.


zdej pa grem. obut si še ene štumfe pa nalit še eno šalco čaja. pa se mogoče mčkn učit zgodovino ker ne sledim ravno telim vojnim orožjem...pa probat mal flavto igrat ker je že več kot en teden nisem, danes grem pa verjetno vseeno na uro. ajej. no bo že. bom kkšno lepo risanko si poiskala potem na teveju, pa bla še mal nostalgična....:)

da boste še vi mal nostalgični, če si nimate časa pogledat kkšne lepe risanke iz otroštva...komad iz petra zajca:).



love

ajda

zdej mam še vročino.

pa zgledam k ena sfukana anoreksičarka.




bom raj tih.

pain in the ass

se globoko opravičujem, ampak trenutno res ne morm pisat o ničemer drugem kot o želodcu. ker pizda, boli:S. ne vem, zakaj so na svetu zdravniki, če mi reče modelka, da ne ve kaj mi je, da morm počakat da mine. ja pa šit no, dej mi vsaj kej proti bolečinam da ne bom guznla :@ :S. pa taka zdravnica ja...ampak sm bla pa učeri prvič po 8 letih pr zdravniku o.O. res, mislm bla sem še umes tist k gremo s šolo, da nas vse pregledajo, ampak nazadnje res pr zdravniku sm bla pa v prvem razredu, ko sm zamenjala šolsko zdravnico. od takrat: a-a. šele učeri, pa še to ni bla moja taprava zdravnica ampak jo je samo ena nadomeščala. in mi pomagala NIČ.
na dan pojem paketek prepečencev. to je....čaki grem preštet kok jih je notr
16 prepečencev in najmanj dva čajnika čaja, da ne dehidriram. in se gremo zbruhat. spim trenutno na kavču gor, da mam bliži školjko v kateru veselo kozlam. tole zveni k v mojm scenariju. pha, scenariju iz katerga ne bo nič še u kratkem očitno. se zmenmo za pondelk-pade vse v vodo. se zmenmo za dons-ja ne bo šlo, razen če snemam takrat ko nism na wcju. ah
sej vem da vam ni do branja o tem, kje pa kako me kej boli. ampak...boli pač tok da ne morm razmišljat o drugih stvareh. that's how it is.

au

še nikoli v življenju me ni želodec tako bolel. pa ne tista bolečina, ko ti gre na bruhanje in se zbruhaš, popiješ kamilice in je bolje. ne. ne vem kakšna bolečina pravzaprav. taka da boli. ves čas:S.
in ja, doma sem. 6 šolski dan v novem šolskem letu, jaz pa doma. ma dobro, bolje kot sošolka (tista o kateri sem že pisala, da hodi naokrog s slipknot majico in je v petek šla na rbd koncert-pa taka metalka ja, my ass), ki je ostala doma že 2 šolski dan.
anyway. bi rada izkoristila to prednost in naredila kaj, za kar bi mi kasneje zmanjkalo časa, pa se ne morem pripravit do dela. enostavno se počutim totalno...nesposobno. pathetic.
verjetno bom prespala dan. do glasbene. čeprav ne vem, kako bom zmožna pihat v flavto, če se ta hip še do prepečenca ne morem stegnit. ja, živim od prepečenca. ker je to edina hrana, po kateri ne začne bolet še bolj. od prepečenca in nesladkanega čaja. navadnega. nobenega teina več do nadaljnega.

ej

boli:S

jebemti jebene karamele iz marks & spencerja :@...no evo pa mamo razlog zakaj mi bo želodec razneslo :S

jebemti:S:S

g'day

včeraj je bilo...uredu. recimo.
v petek je bilo...čudovito. enkratno. sproščujoče. lepo. skulirano. zanimivo. zajebantsko--
danes...me boli želodec. zelo. že cel dan. čez 15 minut gremo k babici. ogromno stvari moram še narediti pa se je čas kar porazgubil:S. i hate that feeling so much. vadit, pa končati plakat za slovo, pa...jao:S že spet bom šla ob enih spat:S. pa ne da mi primanjkuje spanca, tako ali tako nisem zaspana že zaradi teina ne. o.O, kaj pa če je to razlog da me boli želodec? preveč teina zadnje čase? hm...bom se pa danes odpovedala večerni šalci, pa da vidimo, kako bo potem...ampak mi paše.

slike zgoraj...spominjajo na petek. zgodbo si zamislite sami.

jesen

prvi petek, pa sem se že odločila, da je moj najljubši dan v tednu letos. tak lep urnik, čeprav je tista športna na začetku resnično prav ubitačna...pa ne športna kot športna, ampak to, da si ves pocast in bljakast že 1 uro po tistem, ko se doma stuširaš. in ker kreteni od naše šole ne dajo po športni daljšega odmora, se nihče seveda nima časa stuširat...and i really hate that feeling:S.
na morje gremo jutri. za en dan. v umag again. in zadnjič, i have to addmit, je bilo res lepo. vsaj dopoldne, tam do ene 10. bilo je namreč precej oblačno in res je zgledalo, kot da se bo vsak čas ulilo. tako nas je bilo na celi plaži vse skupaj kakšnih 10. največ. prelep občutek je bil, ko sem naredila mrtvaka na vodi in ko sem pogledala gor videla temačne oblake, če sem z očmi pogledalo čisto gor, jih ubistvu obrnila hh, sem lahko videla nasprotno obalo, ki je zgledala kot ovitek z enega od cdjev od opeth (ker so tuši tam taki kamniti in umetniški in so zgledali kot neke skulpture), vse čas pa sem imela občutek, da v resnici nisem na morju ampak na nekem samotnem zelenkastem jezeru, ker je zaliv precej zaprt (s treh strani seveda kopno, na strani ki gleda na ven pa most, pod njim pa tiste vodne zadeve, po katerih lahko plezaš in se mečeš v vodo z njih). Čudovito je bilo skratka do kakšnih 10, 11, potem pa je začelo pripekati sonce. resnično. naenkrat je bila plaža preplavljena s folkom in sončnimi žarki in...čarobnost je izginila. lame.
Jutri bo menda cel dan sonce. veliko sonca. that means-veliko ljudi. in resnično mi ne diši, da bom dan preživela tam. sploh pa ne sedaj, ko naj bi bila že jesen...ki se nekako sploh ne prikaže zares.


malo sonca, samo toliko, da ni mraz zaresen. pojemajoči jesenski žarki zvečer, ki na vsake toliko časa še poslednjič v tistem dnevu posijejo po rdečkastem listju. listju, ki popolnoma zameče vse potke v tivoliju in ki ga potem med hojo narahlo brcaš pred sabo. počasi se sprehodiš do stopic pred tivolskim gradom in se usedeš na najvišjo stopnico. in opazuješ. listje, ki odpada z dreves. razstavo fotografij, postavljeno ob robovih poti. mlad par, ki se počasi sprehaja po parku in se smeji. starca, ki se držita za roke in opazujeta naravo. se spokojno smehljata. vesta, da ju verjetno kmalu ne bo več...pa vseeno. pa mlada družina. mamica, očka in pa sinček z rjavimi laski, ki za eno roko drži ponosnega očka, za drugo pa ga naprej vleče ljubezniv zlati prinašalec na rdečem povodcu. pa kakšna študentka v trenirki, s slušalkami v ušesih, ki počasi teče na rožnik in uživa še zadnje proste dni v septembru. pa stolpnice tam nekje daleč, pa vseeno zelo blizu. mestni vrvež, ki se sploh ne tiče ubranosti parka. pa na koncu poti temen podhod z množico grafitov, ki jih večina sploh ne ceni. gledaš vse to. in poslušaš. zamaknjen hrup prometa. smeh. listje, ki odpada z dreves. listje, ki poka pod tvojo težo. lahen veter, ki te razkuštra...jesen.

CulturalMuddle

olivija-ledena (dej, če niste že prej nikoli poslušali, poslušajte vsaj tega...ker je tok jesenski in jazzovski in skuliran in pade v to tivoli situacijo...in se mi je ves čas ko sem pisala zgornje besedilo motal po glavi, čeprav ga že najmanj dve leti nisem slišala...poslušite. samo to.)

sheit {do not ask from where:D}

utrujena sem. vse je tok naporno...pa sploh ne tako, kot čez leto, ko gre res zares, ampak enostavno nisem navajena. ampak ej...uživam...menda...
zjutraj vstala. s težavo. potegnila spanje za 15 minut. zares vstala. čoko pops za računalnikom:D. šola šola šola. pridem domov, vadim flavto, grem v glasbeno. ja, glasbena:D. prvič v tem letu. in ja, lahko rečem da je bilo uredu. in da sem mogoče celo čisto majčkeno uživala. in da je moj ton skoraj boljši kot od brede hehe. potem je sledila knjižnica. vzela sem 9 knjig. in vseeno pozabila pogledat za dve. in sedaj imam doma...13 knjig. a je to sploh normalno? ne vem, mogoče za take nadpovprečne genije kot sem jaz, ja. no skratka, pridem iz knjižnice, pojem špagete hhe in grem risat crknjenega psa. ogromnega. čudovitega:D. da ne bo pomote, to samo za plakat skrivnostni primer ali kdo je umoril psa-pač narisala sem istega psa kot je tisti na platnici. in uživala every minute of it. pol ure mi je minilo v petih minutah. potem...potem je pa že zdajle:D
kaj sem vzela v knjižnici? tri knjige o jedrskih odpadkih. neka knjiga o politiki za tiso ozn sranje. 4 stripi (NOBENE komerciale, da ne bo pršlo do pomote) in še neka knjiga jaz in moj dolgi jezik.
in ta hip...pišem tole in se pogovarjam z mister čudakom. ker je imet take debate in pogovore resničen užitek. torej...3 užitek danes. kar naj se tako nadaljuje...
anyway, komadi dneva so do nadaljnega ukinjeni...ker jih tako ali tako ni verjetno noben poslušal:D
ne da se mi pisat zdajle, do česa sem se včeraj dokopala. nekaj globokega skratka:D.
včeraj mi je neka modelka tam na zaloški pri tržnici v mostah poslala tak ubijalski pogled, da nisem vedela, ali naj začnem jokat, ali se smejat:D. zakaj to govorim? zato, ker sem takoj začela razmišljat, kakšno življenje ima...kaj se ji dogaja, kje živi, kaj študira, kaj rada počne, kaj bi rada dosegla v lajfu...evo in to sem hotela pokazat z zgodbami s pločnika. ki jih še niste videli. zakaj? ker glup profesionalen fotoaparat z veliko količino lepih fotk by me, ne dojame, da sem ga priključila na usb kabel in vse skupaj vtaknila v računalnik. it drives me mad.
đizs, pa ta njihova patria. adejno, prosm vas...itak se ne premika nič nikamor...status quo...peče, smotan si! tišina! {iz dnevne namreč slišim njihovo pointless debato...pa nehite no, tako ali tako vsi podpiramo janšo} težko verjameš kakšen fuss delajo iz vsega sedaj, pred volitvami...
and, hip hip hurray, ugotovila sem kdo poje tisti komad Ta noč je moja. Janez Bončina Benč namreč. Samo komada nikjer ne najdem:S.
pa zakaj je tako glupo vreme? zjutraj moram na poti v šolo obleči najmanj puhovko, popoldne so pa temperature za v kopalke. ma dej no, a lahko prosim že ta dež dobimo? da bo jesen taprava? prosim?

CulturalMuddle

p.s.: omg, sheit sheit sheit, športna jutri prvo uro o.O

All the world's a stage...

All the world's a stage,

and all the men and women merely players:

they have their exits and their entrances;

and one man in his time plays many parts...

William Shakespeare (As You Like It)

za danes samo to, ta hip sem prelena, da bi kaj napisala, je pa zgornja misel vodilo današnjega razmišljanja...vsekakor vam jutri oziroma pač enkrat napišem, do katerega odkritja sem se dokopala:).
me spominja tale zgornja zadeva na tisto reklamo od nokie, ki so jo vrteli pred nekaj leti po tvju...vsaj glasbena podlaga je bila dobra takrat...da ne bo pomote: komerciala still sucks-a lot.

samo še to:
tole je pa pretty goooood...da mi piše commente folk, ki ga drugače ne poznam:D uau, kr 'zaresn' blog mam:D se opravičujem za zamudo z odgovori, sploh nism opazila prej

a še tole:
sploh nism nič risala zadnje dva dni...dokončat moram tisti priročnik za g33ke-kako v treh korakih postati kul, pa ne vem...me ne prime zdej k je šola..no sej bom, če se nečesa lotim, potem itak vedno dokončam...ponavadi:D

a pa še to:
ton je back:). vadenje se obrestuje;).

zdravo

no ok, prvi šolski dan. najprej sm se režala (in se nism mogla nehat) ker je pršu nejc. z ZLIKANIMI lasmi. ki so mu posledično segal nekje do sredine hrbta. in mel je gor neka očala (kao aviatorke) in zgledu je...zanimivo:D
potem...sm se začela tok zlo smejat ker sm zagledala...ma neko sošolko skratka:D omg. omg. lansko leto je bila...ma nevem kao emo. fak. letos je metalka. phahahahahaahhahahahahaaaa. ej pa..ne bi rekla če bi bla tko-res. ampak ona je tisto-slipknot aveš. bravo metal. zadeve k jih pišejo v jebenih komercialnih najstniških revijah. pa dej no...dej no, prosim. ne mi s takimi. pa ej, nikol nism rekla da sm jst nek trOO. ja, poslušam metal. poslušam tut kej druzga. razmišljam pa...subkulturno. pa ne mi zdej z metalom drekat. ma ni to to, te jebeni wnbji, k se par tednov oblačijo v črne cote pa majo na rokah ene 40 usnjenih zapestnic, pol jih pa mine. ni to to. jst se nikol nism tko oblačla (hm no ja, skoraj, tist je bla začetniška neumnost:D). in se tut ne bom. važna je muzka no, pa razmišljanje (pa nism noben prizadet nsbm), ne pa to, da zgledaš tist aveš...zajebano. adej fak.
tretji napad smeha sm dobila, k sm vidla kokošje obnašanje svojih vrstnic. to NE MORŠ VRJET. Evo, situacija: modelka št.1 zagleda modelko št.2. v trenutku prične cvilit in se dret 'iiiiiiiii aaaaaaaa katjaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa' in v šprintu steče do nje ter se fukne nanjo in jo pokoplje pod sabo. pa kaj vam je no, šit? učasih je objem neki pomenu. učasih je mel en navaden objem neko vrednost. zdej pa...pridš nekam in te objame nekdo, ki ga komaj poznaš. med vsakim odmorom se punce objemajo kokr da se zadnjič vidjo in skor jokajo, k se morjo med urami ločit. pa dej no...smešn je. sam je tut žalostno. včasih so take stvari mele večjo vrednost. včasih ljubezen ni bla tko sama po sebi umevna. žalostno. primitivno.
pol je blo smešn k je k nam pršla foksa za kemijo. soseda od strica. usi navdušeni, modelka carka, kljub temu da je že dolgo nism vidla sm se je spomnla u momentu k je stopla notr. nohte na rokah in nogah je mela flurascentno oranžne hhe. na levi nadlaketi tatu. carka skratka. govori se zajebava govori se zajebava, gleda po razredu, me vidi in reče: 'A si ti Šubljeva ane?'. Jst: 'Ja heh'. Ona: 'Ja vidm, iste poteze. Živjo tut teb no:D.' Jst: 'Ja živjo:D.' LoL.
Potem je bilo smešno do konca, ko smo jst pa zala pa maša včeraj po tistem k smo si zrihtale urnike za glasbeno šle v knjižnico. In smo šle pač pol nazaj ven, po tistih štengicah in sva jst pa zala vsaka na eni strani za roko držale mašo, ker je bla na rolerjih. In tko se pogovarjamo in maša tko čist neumestno, totalno resno in kr naenkrt prijavi: 'joj, jst bi se tok rada poročila' LooooL:D:D:D. to ne morš vrjet keri smehi so bli:D.
pa še ene par takih izbuhov smeha je blo...danes? jao, nujno si morm tale spisek nardit, ker čene bom pozabila (to so stvari k jih morm nardit za šolo):
-do novega leta z mojco projekt o nuklearnih odpadkih (za geo)
-do konca oktobra seminarska o soški fronti (za zgo)
-do 24.10. ko je dan OZN projekt o OZN (za zgo, ker smo unesco šola)
in odjavila sm se s francoščine, pa bom mogoče vseeno šla v francijo. oh yeah oh yeah oh yeah:D:D:D.
ta hip...se pogovarjam s tipom, ki nosi krilo v prostem času:D. čudak, ampak zlo uredu čudak:D. tak, nadzemeljsko sposoben tip hehe.
a je zadost, manca?:D
mejte se
CulturalMuddle

utrujena sm. šola k šola pač. jebeš jo. vam jutr eno dolgo lepo slastno objavo napišm. promiss.