BLOGGER TEMPLATES AND TWITTER BACKGROUNDS »

torek, 17. marec 2009

dice song - v dveh primerih - kocka je padla

aha no. sprejeta sm na sgbš. AMPAK. upisala sm se pa na





















(scroll down:D)













(scroll down:D)






























(scroll down:D)










































škofijsko.



z nemščino.

btw, u četrtek glejte 11sto šolo, ker so nas snemal z uno inštalacijo;)

mejte se

CM

četrtek, 12. marec 2009

prestopnica se vam oglaša z obljubljeno objavo:)

no evo, pa je končno pršla ta dolgo obljubljena dolga objava, ki je dolgo čakala in končno dočakala da je bila po dolgem (kle bi blo bolš dolgotrajnem, ane?:D) pisanju končno objavljena. in tok časa je rabila zarat tega, ker sm zmotno mislnla da bom mela zdej po sprejemcih čas in ker sm iskreno povedana lena. in ker sem pisala po delčkih, da nism česa pozabila in ker sm jo pisala tko zares hehe.

no ja, začela bom kr s sprejemci. ker so en tak vrh, pol se bom pa vrnila mal nazaj, na počitnice – vzpon do tega vrha – in pol še naprej – spust z njega. troej ja. nevem kako je blo:D. resno, nimam nobenga občutka. ful je bil lep dan v soboto in šola je bla vsa lepa in svetla in vsi smo bli u istem sranju in smo bli mogoče dlih zarat tega tko dobre volje. well, dobre volje kokr je to sploh v takem položaju mogoče. ni blo neke hude treme. mislm treme. mogoče nervoza zarat teže bremena na katerga sm čakala celo šolsko leto. ampak bolj je blo neko vznemirjenje, da bo zdej vse skupi dol z mene padl. in iskreno povedano sm bla za kkšn nastop že velik bolj živčna kokr za tole. najprej sm mela seveda flavto. blo je zlo sproščeno v uni mali sobici, kjer je vse skupi potekal. ubistvu je blo tko, da so dal dve mizi skupi in so za tema mizama sedele 3 fokse, pred sabo so mele polne vrečke bonbonov in nasploh so ble vidt zlo zdolgočasene. več smo se pogovarjal in ''pregovarjal'' kokr sm pa jst igrala. več k pol stvari logično sploh igrala nism. mal se vprašaš, a se je blo vredno tok pripravljat? ma nevem. verjetno se je blo. nova izkušnja, če ne druzga. potem sm čakala še na teorijo. in tut tm mi je šlo kr kul, na koncu sm sicr ene akorde zajebala, ampak un dedi je bil ful prjazn oz. se je tak vsaj men zdelJ. taki s sivimi bradami so mi že od nekdaj tko...ma nevem, dedijevski, topli...:). anyway, like i said before, sploh nimam občutka kako je blo. verjetno je blo dobr, ampak konkurenca je v vsakem primeru HUDA HUDA:S. pomoje bi lahko pokazala več, kokr sm, ampak kar je, je. fora je u tem, da mi zdej ni več pomembno. vsen mi je, če bom sprejeta, al pa ne, ker mam načrt v vsakem primeru že narjen. in ni določilno za potek mojga lajfa, kaj bo zdej pisal v tiste pismu. seveda bi blo lepo, če bi bla. konc koncev bi bla to neke vrste potrditev al pa bi vsaj odtehtal ves trud, k je bil vložen v to. ampak ni pomembno. vsaj upam?

dobr, da se vrnem zdej nazaj. počitnice sm preživela v nekem izmišljenem svetu. mogoče sm dlih zarat tega tko brez nervoze dočakala sprejemce. uglavnem sm bla pr okulistu, na flavti, v mestu, pri vadenju in branju twilight. ta izmišljen svet je postal tkrt tok močen, da sm bla bolj prepričana, da sta bella in edward resnična, kokr pa da prhaja stvar, zarat katere bi se mogla že mesc prej trest k severni medved. nism se. in tut to, da to v resnici realnost me ni potolkl. ni bo tko, kokr je ponavadi, kadar sanjaš o nečem in pol boli, ko spoznaš, da ni resničnost. bolj je blo kot neke vrste plašč v katerga sm se skrila, da me ni zebl medtem ko je divjal vihar. in ko se je vihar končal, sem plašč slekla in se bla brez problema pripravljena soočit s sprejemci. ubistvu še sama nevem kako sem to izvedla no. ker npr. septembra me je blo ubistvu najbolj strah strahu, k sm mislnla da ga bom doživljala pred sprejemci. tko pa tega strahu nekak ni blo in tist tedn tik pred izpitom je blo moje razpoloženje višje kokr pa tedne in tedne prej. nekak sm podzavestno nardila vse tko, da je blo prov. oz. je to naredu nekdo tm gor?

zdej pa da skočm še mal umes, med počitnice in sprejmne. 4.3., moj rojstni dan. hmm, ja, 15 sem stara. nevem če se počutm kej drgač. mogoče samo če pomislm, da zdej nism več otrok ampak mladostnik in da bi zdej pa počas mogla že mal začet odgovarjat za svoja dejanja. dobr da ne začnem zdej nakladat kokr v spisu za cankarja (k smo že pr cankarju: nism pršla na državnega kljub pritožbi in kljub temu da se tko men kokr foksi zdi, da je bil to najboljši spis do zdej. whatever.) ja no, to odgovornost sm očitno začela sprejemat še prehitr. ve enem od naslednjih odstavkov lahko prberete, zakaj. no comment. anyway, že navsezgodi zjutri me je čaku paket od družinske prjatlce. čestitka plus pralini plus čefurji raus. sam ne navadni čefurji raus, ampak taki, z vojnovićevim podpisom. trdo prigarani. sej ne, joke:D. ubistvu je oče od vojnovića sodelovec od nje in mami in sta od njega dobile knjigo (ker v knjigarni so ble vse razprodane) plus podpis je zrihtu. potem je po pošti pršla še čestitka od babi in dedija in vseh ostalih. poleg tega sem od mami in očija dobila še memory stick za mobič za 2 GB plus bountyje kljub temu, da smo se zmenil, da mi za r.d. onedva financirata pariz in nova očala in leče. hm. že tko preveč. od mame in ata sm dobila keš in home made breskviceJ. in sama sebi sem za darilo kupila vse dele twilight (finaniciru je zravn še jan in sicer s tok keša, kokr sm ga porabla jst, da sm mu za njegov r.d. kupila dvd da vincijeva šifra). drgač pa statistika letošnjega rojstnega dne je taka (do zdej seveda, v soboto mam še praznovanje za sorodstvo do osmega kolena):

- 25 voščil (to pomen shaking hands in objemanje in nakladanje:DJ)

- 2 smsa (en zlo lep in dolg in en nesramen:D)

- 1 zlo lep in nepričakovan telefonski klicJ

- XX voščil k se je kdo zadru čez učilnico oz. čez karkoli

- 1 petje pesmi za vse najboljše po šolskem radiu med glavnim odmorom za malco

oh ja. lepo je vedt, da maš tok folka, k se spomn nate. aja drgač pa to 25 je resnična številka. ker dejansko sm prejle fino razmislnla in se spomnla vsazga, k mi je vošču in jih je blo res točno 25 (če nism koga po pomoti pozabila).

ok, da nadaljujem naprej. lani sm šla s fredni gledat za moj r.d. sweeneya todda haha. prov spomnm se kok smo bli vsi na koncu mal presrani čeprov smo se delal da nas ne gane:D. lol no. anway, letos je bil princip podoben. sam velik bolj sproščujoč. zmenil smo se, da gremo skupi vn že kr takoj v soboto, seprav čist takoj po sprejemcih zvečer. in blo je supr. tok zlo dobr se je blo sprostit tko zares po dolgem času in bit tok dobre volje, da si hotu prov vsazga objetJ. in vsi so bli toooooook prjazni in toooooook so se potrudl da je blo res ful lepoJ. bli smo drgač to jst, jan, mojca, neža, tjaša, domen (moj best man filmski kolega hh) in anže (moj izučeni soplesalec). in modeli so me že tri dni prej totalno izobčl iz družbe in delal operacijo nadomeščanja:D. fak ej, kok so bli nesramni:D. anway, v soboto so se dobil že tri ure prej in mi šli kupovat darila. resno. ubistvu so tko speljal, da mi je vsak kej izbral in pol so vse to dal v vrečko s piratskimi mišmi, k so jo tut kupil:D. in sm dobila skicirko (uno veliko, trdo, ta drago, ubistvu eno ful podobno eni k sm jo dlih med počitncami gledala), svinčnik za risanje in oglje, šilček (ker si ga kr naprej sposojam:D), DVD tazadnga dela batmana, ene blazno kul kosmate copate s snoopyjem k jih mam zdle na nogah, dobota (tako modro gumo v obliki kroga, ki jo stiskaš, npr. ko bi rad ubil svojga brata in tko sproščaš vanjo svoje frustracije, hkrazi pa stiskaš 10 kg in krepiš mišice-prijetno s korsitnim:D). aha plus dobila sm kapo Billabong. ker to je neke vrste stvar tega našega nedabivedeli obstajajočega kulta:D. skratka zdej mamo že trije (seprav anže in neža in jst) tako kapo hehe. aha pa da ne pozabm da sm dobila od mojce še eno lepo pismo (za ketrga se ti sploh še nism zahvalila, tko da bom to nardila kr zdle: hvala mojcaJ) in da smo vse punce dobile še vsaka po eno vrtnico, ker sta se anže in domen spomnla, da je pol naslednji dan 8.marec in sta nam tko puncam kupila rožiceJ. ej ta sobotni večer je bil res zabavn. vse je blo zabavno. tut to, da je bla vrsta za karte vse do unga indijanca k tm sedi po turško, to da smo med čakanjem na film posnel dokumentarec o recesiji, to da smo gledal eno natupirano debelo blond finočo grdo k smrt, k si popravlja lasne vložke k so bli ''k eni svaljki'' (njene besede), do tega, da smo v macu nardil cel zastoj, se pogovarjal s čefurji o tem, da mamo hrane za tri mesce in do tega da sm ponoči skor zmrznla in na unih avtomobilčkih skor kozlala. tut film je bil kul (aja šli smo gledat vojno med nevestama). in vidla sm anžeja dežana s svojim pedrskim prijateljem. in res je blo zabavno. razn če mam uresnic tak filing samo jst, k sm se po dolgem končno spet sprostila...hm. ampak sej je blo d best, ane?:):D

oukej, da pridem zdej še mal v sedanjost. u tork, učeri in dons dopoldne sm bla doma, ker igramo v križankah z enim skladateljem neke njegove inštalaterske komade. ok, sej na začetku je blo še ful zanimivo in hudo, sam počas ti začne mal presedat vse skupi...nevem no, čez ''tapravo'' glasbo jo še vedno ni. tm je vse skupi nek paket tak popoln, tuki je pa vse neki raztreščen. fora je samo u tem, da je čimbolj grdo, nepričakovano in piskajoče. dons popoldne (zdle je drgač četrtek dopoldne hhe) bojo pršl tut s tv-ja, pol ob 6 je ta performance, pol pa the end. je pa res, da je sodobna glasba vsebinsko fuuuul boljša – ampak taka ti je pa pol samo, ko vsebino enkrat končno zares poznaš. well, ena izkušnja več pač.

in zdej k smo ravno pri izkušnjah in tem, da sem v enem od prejšnjih odstavkov omenila hitro sprejemanje odgovornosti, potem lahko s ponosom povem, da sem učeri doživela eno bližnjo izkušnjo s pripadniki slovenske policije. s ponosom, yeah right. anyway, učeri sm mogla bit tko k zdej te dni ob 10 v križankah. ampak bus je pa ful zamuju in sm pršla na zmajski most šele 6 minut do 10. in se mi je mudil ful. torej, jst tm na zmajskem mostu, nikjer nobenga avta, rdeča luč na semaforju za pešce in ker očitno nism bla edina, k se mi je mudil je folk pač šel čez. jst seveda tut. pičim čez tržnco naenkrat izza unga kioska s kebabom stopta policaj in policajka: ''a lahko prosm mal stopte z nama?'' ja okej, osebne podatke sm mogla dat in k sm ji povedala letnico rojstva je že na daleč tisto: ''yeah right, si ti še 15''. in pol je hotla te podatke prevert. in preden se je un iz voki tokija oglasu je trajal. in pol ji je končno povedu in je bla očitno razočarana nad tem, da se nism nč zlagala. skratka zdej bodo o mojem ''prometnem prekršku'' (k sm ga btw zagrešila še z enimi heavy guysi – mislm unimi res medvedi, k si jih očitno niso upal ustavt, mene, najbolj nebogljeno al kaj, pa brez problema) obveščeni starši in potem bo sodnik odloču opomin, kazni pa naj ne bi blo, ker sm mladoletna in ker nimam nobenih prekrškov od prej. ja. lepo. hvala lepa ne. (mislm slovenska policija ma očitno zlo velik dela s tem, da jebe študente za točno te prehode za pešce pr nami in da povsod po mestu iščejo sam kkšnga k zgleda čimmlajši in mu delajo probleme. or what? kje je pol point?:S)

dobr pustmo zdej delovanje slovenskih državnih organov, ker pomoje bi teli organi lahko šli počas na kkšno operacijo, ker so precej okvarjeni. anyway, kaj zdej še kej na splošno dogaja....hm, ja no to da mam leče sm že povedala. ful sm se že navadla in zdej se zdim sama seb čudna z očalmi in s tem, da mam zvečer in zjutri neki na nosu. fine so leče, res. s twilight sm še vedno obsedena (vsak dan bolj ubistvu:D).

zdle razmišljam kok ti več pomen vsaka stvar k si v kakšnem sranju in pol vse res velik velik bolj ceniš...mogoče bi mogl to tut drugi kdaj doživet. mogoče mi je blo tut zato tok lažje, ker se je zgodil tok malih dogodkov, k mi drgač nebi nikol tok pomenil, zdej pa mi...npr. to, da sem prejšnji torek pršla v glasbeno z mp3-jem in poslušala clair de lune od debussyja. in potem sem mp3 ugasnila, muzka se je pa še kr naprej vrtela. in nism vedla kaj je zdej to, dokler nism vidla, da je mp3 dejansko ugasnjen in da nek učenec od naberce igra ta komad u živo v sosednji sobi za klavir medtem ko je ona klepetala z mojo fokso. taka stvar ti ful več pomen pol. in to, da po dolgem času vidš stare znance. in to, da sm s tamalim eno soboto k ni blo nobenga doma (že pred enima 2 tednoma) gledaš northanger abbey in zravn ješ neki ful dobrga. in to, da gledaš u petk en film z nekimi črnci in kutcherjem na hrt2 in je zabavn, čeprov ga ne gledaš od začetka in neveš zakaj dlih gre.

mogoče bi blo zato lepo, da se jst ob taki slavnostni priložnosti (hhe) zahvalim za podporo vsem, k so me spravl tko fino čez tale obdobje, k bi mogu bit ful težek pa dlih zarat tega ni bil. (to je zdej kokr slavnostni govor na podelitvi viktorjev k se na odru potem solznih oči vsi zahvaljujejo folku vse počez:D) hvala valda familiji. ker je dejstvo, da kljub vsemu dobiš tm največ podpore in razumevanja. hvala frendom. mojci za njene nenehne sončne besede:DJ. tjaši za stalno jamranje v dvoje:D. neži za čist običajen vsakodneven pogovor o muzki, filmih in zunanjem svetu, k sm bla lahko taka k usi (v smislu da nism mela filinga da mam pred sabo to sranje). anžetu in domnu za stalno zajebancijo :D. urši za njene mejle, k me vedno spravjo v dobro voljoJ. folku iz glasbene k je vs čas govoru: ''ah pa sej boš itak dobr zaigrala noo'':D. pa valda muzki, pa knjigam, pa filmom, da sm lahko pozabila na čas okol sebe....

lep občutek je, ko premagaš oviro.

upam da tale objava odtehta vse prejšnje, ki bi mogle bit, pa zanje ni blo časa

lepo se mejte

CMJ

p.s.: trenutna lestvica 10. naj komadov (niso čist po vrsti, pa anyway)

1. The Black Ghosts – Full Moon

2. Debussy – Clair de Lune

3. Blue Foundation – Eyes on Fire

4. Paramore - Decode

5. Carter Burwell – Official Bella's Lullaby

6. Lilly Allen – The Fear

7. You Rang M'Lord intro (hhe)

8. Placebo - Meds

9. Leeloojamais feat. Aleksandra Kovać - Mi

10. Eagles of Death Metal – Wanna Be in LA

p.s.2: blazno se mi pojejo komadi z eme in sicr od omarja, pa od alye pa rudija, pa tiste jazzovske sanje, pa od nuške drašček, pa mission od mitje k sploh ni pršu v finale men je bil pa ful dobr komad, pa vse od eve črne k je mela ful hude plesalce...aja pa ful se mi pojeta obadva komada s kerima je bil dima bilan do zdej na evroviziji

p.s.3: doma je celo razsulo ker mamo pomladansko čiščenje in ker mam v soboto praznovanje in ves čas samo neki pucamo:S. poročam o darilih kasneje;)

p.s.4: upam da se zavedate, da sem za tole objavo porabila več kot 3 ure:S

p.s.5: v petk gremo gledat tekmo med bežigradom, poljanami pa idrijo. napeto.

p.s.6: nasledn tedn gremo gledat eno predstavo 5punc.si v pionirskega. zanimivo.

p.s.7: dlih zdej sm se spomnla, da sm lansko leto za moj r.d. po orkestru stala pr uni štangi za vogalom in poslušala ta komad mi od alenksandre kovać in leeloojamais. nevem sicr zakaj sm se zdle to spomnla in pol napisala, ampak tko je:D.

p.s.8: zdej mate pa res zadost;)

torek, 10. marec 2009

dolga dolga objava v nastajanju:)

some patience, please