mmmm.

božič je mimo. ubistvu ga nikol nism zares razumela. ljudje delajo filme, katerih vrhunec je božič. delajo komade, ki opevajo božič. pišejo voščilnice, ki nam voščijo lep božič. krasijo smrekce. zakaj? za božič. božič božič božič. in pol pride ta božič, in pol gre. tko k usak dan. zakaj je ravno ta dan tok zlo posebn (pa pustmo zdej jezusa pa vse to)? dobiš tist lame filing, da si ti edini, k ne zna doživljat božiča. da si edini, k ti mine tok hitr. aveš tisto: ''pa kako no, če pa u filmih zgleda kokr da traja celo večnost?'' {da ne govorimo o tem, da filmska industrija nardi tok božičnih filmov, da bi jih mogu že pol leta prej in kasnej začet gledat da bi lahko use pogledu} sej je usen.
učeri in predučerajšnjim sm bla pr babici. dedi je bolan. stric je bolan. moj tamau je bolan. nevem kaj je vse to. dejstvo je, da me najbl skrbi za dedija. kaj pa če...? ne razmišljam o tem. nočm pač.
predpredučerajšnjim (na božični dan) sm mela filmski dan. mislm res. cel dan. najprej zjutri oba dela the addams family. potem en ful dobr film perfect parents. potem sm šla mal vn. na sprehod na urha. potem da vincijeva šifra. potem polarni vlak. in potem še en posnet haus.
popoldne grem gledat eno predstavo. in jutr z mojco v mesto kupt še njej božičnonovoletnomiklavževo darilo. in mal naokol.
in že spet isto sranje: počitnc bo kr konc. matr:S.

jack white&alicia keys: another way to die (letošnji bondov komad ki me je prejšnji teden v koloseju popolnoma prevzel)


CM