potrta sm. zato k..nevem..živim v eni iluziji nevem česa. ma ne morm razložit. NOČM razložit. samo to je, da je vse skupi ena velika iluzija in jst to vem, ampak si ne priznam. kr živela bi še naprej v svojih sanjah. sam enkrat se je treba zbudit iz teh sanj. jst se nočm. hočm da trajajo tok časa, dokler se ne začnejo razpletat in postanejo resničnost. glas razuma mi pa vs čas govori: ne bojo resničnost ne bojo resničnost ne bojo resničnost ne bojo resničnost---
jst grem
pesem napisat
in sanjat ter se delat, da ne živim v realnosti, ampak tm...v iluzijah

CM